Težava pred katero si ne smemo več zatiskati oči

Plastični odpadki so eden največjih okoljskih izzivov današnjega časa. Količina proizvedene plastike se iz leta v leto povečuje, večina pa je namenjena enkratni uporabi. Po podatkih Združenih narodov (2023) letno nastane kar 430 milijonov ton plastike, pri čemer plastika predstavlja kar 85 % vseh morskih odpadkov. Vsak dan v oceane konča več kot 2.000 tovornjakov plastičnih odpadkov. Če ne bomo ukrepali, se bo do leta 2060 onesnaženje s plastiko potrojilo (OECD, 2022).

Čeprav je recikliranje pogosto predstavljeno kot rešitev, ima številne omejitve:

• Med postopkom recikliranja se kakovost materiala slabša (t. i. downcycling) (Ekokrog, 2023).
• Recikliranje prispeva k nastanku mikroplastike (OECD, 2022).
• Visoka stopnja kontaminacije in neučinkoviti sistemi zbiranja zmanjšujejo učinkovitost recikliranja (EEA, 2019).
• Plastiko je mogoče reciklirati le nekajkrat, nato postane neuporabna in konča kot odpadek (Ekokrog, 2023).

Zato je pomembno, da razmišljamo širše – in naredimo korak naprej.

Reusing is better than recycling

Popolna odprava odpadkov je v sodobni družbi težko dosegljiva, a lahko bistveno zmanjšamo njihov nastanek z uporabo embalaže za večkratno uporabo. Ta pristop je v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, kjer ima ponovna uporaba prednost pred recikliranjem.

V podjetju KIMI omogočamo ponovno uporabo embalaže tako za končne kupce kot tudi za poslovne uporabnike. To pomeni, da lahko podjetja in ustanove aktivno sodelujejo pri zmanjševanju količine odpadkov.

Ključno je razumeti razliko: embalaža, ki se ponovno uporabi, sploh ne postane odpadek – dokler ostaja funkcionalna. V našem primeru se povratna embalaža napolni kar desetkrat, preden gre v reciklažo. To pomeni desetkrat manj potrebe po novi plastiki in desetkrat manj embalažnega odpadka.

Okoljski vpliv: številke povedo vse

Pri ocenjevanju vpliva na okolje ne gre le za količino plastike, temveč tudi za porabo virov in emisije toplogrednih plinov. Analize kažejo, da ima ponovna uporaba HDPE embalaže najnižji okoljski odtis – tako glede porabe nafte, vode in elektrike kot tudi glede emisij CO₂ – v primerjavi z recikliranjem ali proizvodnjo nove plastike (EEA, 2019). Čeprav je pri ponovni uporabi potrebna določena količina vode, je ta še vedno bistveno manjša kot pri drugih postopkih.

Viri:

• UN (2023). Turning off the Tap: How the world can end plastic pollution and create a circular economy.
• OECD (2022). Global Plastics Outlook: Policy Scenarios to 2060.
• EEA (2019). The plastic waste trade in the circular economy.
• Ekokrog (2023). Recikliranje plastike – rešitev ali slepa ulica?
• https://kimi.si/oci-na-peclje-in-prazne-kanistre-na-plano/